"Zaporedna ponavljanja besed v Napalmu. res ustvarjajo nekakšen beat. Prozni stavki in podobe tečejo ena v drugo in se s tokom preobražajo ter razvijajo. Ko začneš brati pesem, nikoli ne veš, s katero podobo se bo končala [...]. Edginess podob in občutij pa pripada ‒ tako kot jezik ‒ uličnemu imaginariju brezizhodnosti. Večina pesmi se vedno znova na en in isti način ukvarja z enim in istim: strahom pred obžalovanjem. Občutek izgube hlasta iz preteklosti in preži v prihodnosti. Vračanje k starim ranam postane prek ponavljanja in enotnosti občutja tudi uprizoritev njihovih cikličnih vzrokov: konkretizacija občutka brezperspektivne ujetosti in tesnobne zapletenosti v osebne, še posebej družinske vzorce. Naslovni napalm je osrednja metafora zbirke ‒ njeni verzi naj bi na podoben način prenesli izkušnjo žgoče lepkosti “teh nekih vzorcev, ki jih gledaš, jih prevzameš in nadaljuješ, ker so se zažrli vate”.
- odlomek iz spremne besede k knjigi, avtor katere je Vid Bešter, urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent

///
Lenart Sušnik, rojen v Kamniku leta 2000, kjer je tudi dokončal gimnazijo. Študent filmske montaže na AGRFT, član kolektiva redaktorjev filmsko teoretske oddaje Temna Zvezda. Piše za filmsko-teoretsko revijo Kino!, je pesnik in filmar.

///

Vstop prost.