The Tide, Neil Leyton & The Ghosts (Tjaša)
Kamniškemu podzemlju so zavladali The Tide in Neil Leyton & The Ghosts Polni pričakovanja smo se naključni firbci in hardcore fani to soboto z veseljem vrnili v Kotlovnico, saj je le-ta s koncertom kranjskih rockerjev The Tide in glasbenega filozofa Neila Leytona (ki trenutno skupaj hrumijo po Sloveniji v sklopu Soul Out turneje) zopet odprla vrata v kamniško podzemlje. Otvoritveni koncert nove sezone je uspel do popolnosti – na odru se je, tako kot Kotlovniška ekipa vedno znova obljublja, hudo žgalo, med kar številno publiko pod njim pa je vladalo enkratno vzdušje.Prva je nastopila gorenjska peterica The Tide, ki svoje občinstvo še vedno navdušuje s precej dobro sprejetim debitantskim albumom Love&Trust (na žalost v angleščini). Dokaj umirjeni komadi izpod prstov vsestransko ustvarjalnih The Tide z občasnim pridihom nekakšne temačnosti ali pa bolj čutne romantike ustvarjajo zanimivo atmosfero, zvoki pa tkejo dobre harmonije. Tipičen slovenski rock, ki na trenutke zapluje v, lahko bi rekli, bolj progresivne vode, je speven in melodičen ter vključuje raznolike žanrske »izlete«: občasni trši rock'n'roll rifi, funky vložki in zvok akustične kitare, ki se nekajkrat prebije v ospredje, so prijetna popestritev. Presojo, ali se poslušalca njihova glasba dotakne in ga navduši do presežnikov in čez ali pa ga pusti (m)lačnega, prepuščam seveda njemu, vsekakor pa gre odličen stik benda s publiko ter držanje vzdušja in energije na »koncertni« ravni, samo pohvaliti.
Čeprav se člani skupine The Tide, ki je oder spretno »predala« Neilu Leytonu, radi opišejo kot spontani, drzni in neposredni, bi ti pridevniki najbrž bolje pristajali prav njemu – prepričljivemu virtuozu in interpretu iz Kanade, ki je kamniški publiki na svojem četrtem obisku v Sloveniji skušal približati svoj individualni koncept dojemanja glasbe. A naj vas krhek emo izgled ne zavede – Neil ni nebogljen deček, ki bi se smilil samemu sebi, je humanist, ki ostaja zvest samemu sebi in to skuša prenesti tudi svojim poslušalcem. Pogosto se v svojih besedilih dotakne politike, družbene kritike in različnih filozofskih teorij, včasih v izpovedih zaide tudi v temnejše kotičke zavesti, a je takoj nato poln zanosa in veselja. Njegov glasbeni slog je izdelan, a hkrati spontan, iskren in svež; zvok je kričeč in agresiven, a le trenutek za tem že melanholičen ali nežen, čuten in poln vtisov – in ravno zaradi tega morda včasih nerazumljen in tako nepredvidljiv. Nastop Neila Leytona je energičen in pristen, je poln čustev in duše tega umetnika, ki v svoji glasbi objema prvine rock'n'rolla, punkrocka in še česa.
Skratka, za zaključek lahko napišem le, da je bil sobotni koncert super uvod v novo glasbeno sezono v Kotlovnici – in še več takih si želimo.
Tjaša Petročnik
