Koncert KoreEna
Na petkov večer se je po kamniškem podzemlju po dolgem času (ali pa je to bilo celo prvič) razlegal ženski glas – igrala nam je ljubljanska zasedba KoreEna, ki jo sestavljajo pevka Barbara Jarc, basist Ivan Dovič, kitarist Aljoša Dornik in bobnar Andrej Novljan. Vse skupaj se je pričelo kot instrumentalni trio dve leti nazaj, v obstoječi postavi pa KoreEna deluje šele od letošnjega februarja.
Uvod je bil sladek in lahkoten (Poletje), nadaljevali smo z nežnimi Spomini spomladanskega metulja, obiskali smo tudi Pance (vas nad Grosupljim, kjer imajo svoj vadbeni prostor), in ugotovili, kako je, če tam ni »štroma«. Med drugim smo se spraševali Kdo si ti in se prepričali, kako se ima Ivo na križu; s komadom Na poti smo enourno druženje zaključili. Njihova glasba je funky psihadelija, a vseeno so rockovski elementi dovolj močni, da zadeva ne izpade tesnobno. Pravzaprav neprestano nekoliko lebdi – med tistim tipičnim vzdušjem 60ih in 70ih let ter poslušljivim lahkotnejšim rockom: njihov zvok se sprva oddalji in napravi ekskurz v bolj abstraktne, kreativne vode, se spet približa »povprečnemu« ušesu, nato ponovi krog, vmes pa objame še darkovske podtone ali trše ritme. Kitara ob pomoči bas linije in podpori bobnov odlično ustvarja različna razpoloženja. Pevkin glas je močan in zvonek, občasno se pretopi v pripoved z močnim učinkom, besedila so včasih čutna, včasih bolj filozofska, enkrat osvetljujejo odnos moški-ženska, drugič so duhovita... ali pa kar vse hkrati.
Mogoče na trenutke delujejo malce neuigrano, ampak njihov pristen glasbeni izraz to vsekakor odtehta. Petkov večer je bil simpatična poslastica za ljubitelje bolj psihadeličnih zvokov, potožim lahko le nad majhnim obiskom...
Tjaša Petročnik
Uvod je bil sladek in lahkoten (Poletje), nadaljevali smo z nežnimi Spomini spomladanskega metulja, obiskali smo tudi Pance (vas nad Grosupljim, kjer imajo svoj vadbeni prostor), in ugotovili, kako je, če tam ni »štroma«. Med drugim smo se spraševali Kdo si ti in se prepričali, kako se ima Ivo na križu; s komadom Na poti smo enourno druženje zaključili. Njihova glasba je funky psihadelija, a vseeno so rockovski elementi dovolj močni, da zadeva ne izpade tesnobno. Pravzaprav neprestano nekoliko lebdi – med tistim tipičnim vzdušjem 60ih in 70ih let ter poslušljivim lahkotnejšim rockom: njihov zvok se sprva oddalji in napravi ekskurz v bolj abstraktne, kreativne vode, se spet približa »povprečnemu« ušesu, nato ponovi krog, vmes pa objame še darkovske podtone ali trše ritme. Kitara ob pomoči bas linije in podpori bobnov odlično ustvarja različna razpoloženja. Pevkin glas je močan in zvonek, občasno se pretopi v pripoved z močnim učinkom, besedila so včasih čutna, včasih bolj filozofska, enkrat osvetljujejo odnos moški-ženska, drugič so duhovita... ali pa kar vse hkrati.
Mogoče na trenutke delujejo malce neuigrano, ampak njihov pristen glasbeni izraz to vsekakor odtehta. Petkov večer je bil simpatična poslastica za ljubitelje bolj psihadeličnih zvokov, potožim lahko le nad majhnim obiskom...
Tjaša Petročnik
Ostala vsebina na tej strani:
Dan za spremembeNacionalna izmenjava ŠCRMThe Orange Strips in Wannabe ArtistsSpill of Summer Tour tudi v KotlovniciŽiv žav za dober začetekMessage Sent in BackstageThe Tide, Neil Leyton & The Ghosts (Tjaša)The Tide, Neil Leyton & The Ghosts (Peter)KAM4FESTPozdrav iz Kotla 2Koncert Moonlight SkyA Murder Theory, By Default, Language Of Thought Hypothesis, Killing OptionFusion Night Flight
