Second EVS trainings – the midterm.
napisal , 11.8.2010 ob 13:03 These trainings took place in a wonderful place next to Bohim lake. All week we had full of nice activities and workshops.As well it was nice chance to meet again all volunteers who are here and are loaded all over Slovenia. We shared over experiences and impressions about or life’s here in Slovenia.
It was were interesting cause there were two groups – one was on rival group other ones who already have been here for a while – midterm group. In some cases it felt like looking back in time at your self – cause some had just arrived, full of first impressions enthusiasm and fresh energy and in the beginning of that what you have been trough couple months ago.
To be in midterm group meant to travel in time.
Look back in first days what have happened and what you have achieved in your project – reflection of past time, then we look in the now current time where we are and how dose it feels, then we looked in the future – how we will end the projects, what will be the result of it and what will be after finishing the projects – how to return in our usual averment.
Also these trainings are for having a break of projects routine life what we have, time for your self - to thing over things meet new people, have fun.
One of most interesting thing what I experienced for the very first time was – canoeing, that was amazing for shore, be in the middle of such a wonderful view.
Ukinimo mladinske centre?!
napisal , 4.3.2010 ob 18:20 Za famozno Mladinino peticijo »Ukinimo vojsko« ste gotovo že slišali. No, o vojski (ali ukinitvi le-te) lahko razpravljamo kdaj drugič, danes nekaj besed namenjam le eni od postavk v peticiji, namreč, da je (citiram 4. točko) »v Sloveniji … devet velikih in devet manjših vojašnic na velikih zazidljivih površinah, ki jih je mogoče tudi razširiti. Večina izmed njih bi se lahko preoblikovala v 'Družbene centre za starejše', naselja varovanih stanovanj, za namene mladinskih centrov. Gre za velike projekte, nova naselja, nova delovna mesta.« Pa se vprašam – ali res potrebujemo še več mladinskih centrov?!Mreža MaMa, organizacija, ki povezuje mladinske centre in druge organizacije, ki delujejo na področju mladinskega dela, trenutno združuje in zastopa 36 organizacij s statusom mladinskega centra pri Uradu RS za mladino (tu – http://www.mreza-mama.si/index.php?lang=si&id=1&id1=24 – lahko pregledate, katere). In še malo številk – Statistični urad pravi, da je oseb, starih od 15 do 30 let, torej »ciljne publike« mladinskih centrov, v Sloveniji skoraj 400 000 (natančneje 391923, podatki s 30. junija 2009). Torej, če zgolj za ilustracijo iz predala privlečemo kalkulatorje, en mladinski center na 10 887 mladih.
Okej, mladinsko infrastrukturo imamo, vendar, s čim jo bomo napolnili, kakšno vlogo pravzaprav imajo vsi ti mladinski centri? Mreža MaMa mladinski center opredeljuje kot organizacijo, »ki deluje v lokalni skupnosti z namenom, da zagotavlja mladim asociativne načine druženja, spodbuja participacijo, prostovoljne aktivnosti in neformalno izobraževanje mladih, prispeva k socialni povezanosti in družbeni integraciji mladih, uveljavlja mobilnost in mednarodno povezovanje mladih, zagotavlja informiranost mladih in avtonomni mladinski prostor« (http://www.mreza-mama.si/index.php?lang=si&id=1, 4.3.2010).
Pri odgovoru na prejšnje vprašanje si bom pomagala še z enim opisom, ki se mi zdi ustrezen za debato na tej točki (obljubim, da je to zadnji citat v temle zapisu!). Mirjana Ule in Vlado Miheljak (v Kozorog 2004, 25) sta mladinsko sceno opredelila kot socialni prostor mladih, kjer se oblikujejo in potrjujejo življenjski stili posameznikov in skupinski stili mladih; navadno se scena oblikuje okoli določene prostočasne aktivnosti mladih oziroma bolj ali manj trajnih interesnih področij. Ti udeležence akumulirajo na prostovoljni in neformalni osnovi in skozi njih udeleženci prihajajo v medsebojne interakcije, ki so ponavadi ponavljajoče in trajne. Skozi interakcijo udeleženci v relevantnih in posebej za to določenih prostorih ustvarjajo in reproducirajo skupne prakse, pomene, identiteto in pripadnost. Pomembno je tudi poudariti, da scene ponujajo le eno izmed možnih identifikacijskih polj, ki so na voljo posamezniku in ki skupaj tvorijo sodobne skupnosti.
Če poenostavim in (končno) preidem k bistvu - mladinski centri so (tudi) prostori, v okviru katerih mladi tkejo in pletejo svojo socialno mrežo, razvijajo neko identiteto in oblikujejo takozvano mladinsko sceno. Preprosta enačba pove, da za slednjo rabimo prostor (dejanski in socialni) in zainteresirane, proaktivne mlade, ki to sceno znotraj prostorov razvijajo. Žal se mi zdi, da je mladinska scena zadnje čase v Kamniku bolj klavrna, da smo se mladi v poplavi vseh možnih identifikacijskih polj navzeli pasivne potrošniške drže. Pravijo, da je kriza mati inventivnosti - bomo mladi našli nov zagon in energijo za oblikovanje mladinske scene, če se mladinski centri ukinejo?!
spisala Tjaša Petročnik
Viri:
Kozorog, Miha (2004): Kjer se srečajo subkulture in turizem. V Dragan Stanojević, ur.: Roaming Anthropology, 17–38. Beograd: Klub studenata etnologije i antropologije.
