Ukinimo mladinske centre?!
napisal , 4.3.2010 ob 18:20 Za famozno Mladinino peticijo »Ukinimo vojsko« ste gotovo že slišali. No, o vojski (ali ukinitvi le-te) lahko razpravljamo kdaj drugič, danes nekaj besed namenjam le eni od postavk v peticiji, namreč, da je (citiram 4. točko) »v Sloveniji … devet velikih in devet manjših vojašnic na velikih zazidljivih površinah, ki jih je mogoče tudi razširiti. Večina izmed njih bi se lahko preoblikovala v 'Družbene centre za starejše', naselja varovanih stanovanj, za namene mladinskih centrov. Gre za velike projekte, nova naselja, nova delovna mesta.« Pa se vprašam – ali res potrebujemo še več mladinskih centrov?!Mreža MaMa, organizacija, ki povezuje mladinske centre in druge organizacije, ki delujejo na področju mladinskega dela, trenutno združuje in zastopa 36 organizacij s statusom mladinskega centra pri Uradu RS za mladino (tu – http://www.mreza-mama.si/index.php?lang=si&id=1&id1=24 – lahko pregledate, katere). In še malo številk – Statistični urad pravi, da je oseb, starih od 15 do 30 let, torej »ciljne publike« mladinskih centrov, v Sloveniji skoraj 400 000 (natančneje 391923, podatki s 30. junija 2009). Torej, če zgolj za ilustracijo iz predala privlečemo kalkulatorje, en mladinski center na 10 887 mladih.
Okej, mladinsko infrastrukturo imamo, vendar, s čim jo bomo napolnili, kakšno vlogo pravzaprav imajo vsi ti mladinski centri? Mreža MaMa mladinski center opredeljuje kot organizacijo, »ki deluje v lokalni skupnosti z namenom, da zagotavlja mladim asociativne načine druženja, spodbuja participacijo, prostovoljne aktivnosti in neformalno izobraževanje mladih, prispeva k socialni povezanosti in družbeni integraciji mladih, uveljavlja mobilnost in mednarodno povezovanje mladih, zagotavlja informiranost mladih in avtonomni mladinski prostor« (http://www.mreza-mama.si/index.php?lang=si&id=1, 4.3.2010).
Pri odgovoru na prejšnje vprašanje si bom pomagala še z enim opisom, ki se mi zdi ustrezen za debato na tej točki (obljubim, da je to zadnji citat v temle zapisu!). Mirjana Ule in Vlado Miheljak (v Kozorog 2004, 25) sta mladinsko sceno opredelila kot socialni prostor mladih, kjer se oblikujejo in potrjujejo življenjski stili posameznikov in skupinski stili mladih; navadno se scena oblikuje okoli določene prostočasne aktivnosti mladih oziroma bolj ali manj trajnih interesnih področij. Ti udeležence akumulirajo na prostovoljni in neformalni osnovi in skozi njih udeleženci prihajajo v medsebojne interakcije, ki so ponavadi ponavljajoče in trajne. Skozi interakcijo udeleženci v relevantnih in posebej za to določenih prostorih ustvarjajo in reproducirajo skupne prakse, pomene, identiteto in pripadnost. Pomembno je tudi poudariti, da scene ponujajo le eno izmed možnih identifikacijskih polj, ki so na voljo posamezniku in ki skupaj tvorijo sodobne skupnosti.
Če poenostavim in (končno) preidem k bistvu - mladinski centri so (tudi) prostori, v okviru katerih mladi tkejo in pletejo svojo socialno mrežo, razvijajo neko identiteto in oblikujejo takozvano mladinsko sceno. Preprosta enačba pove, da za slednjo rabimo prostor (dejanski in socialni) in zainteresirane, proaktivne mlade, ki to sceno znotraj prostorov razvijajo. Žal se mi zdi, da je mladinska scena zadnje čase v Kamniku bolj klavrna, da smo se mladi v poplavi vseh možnih identifikacijskih polj navzeli pasivne potrošniške drže. Pravijo, da je kriza mati inventivnosti - bomo mladi našli nov zagon in energijo za oblikovanje mladinske scene, če se mladinski centri ukinejo?!
spisala Tjaša Petročnik
Viri:
Kozorog, Miha (2004): Kjer se srečajo subkulture in turizem. V Dragan Stanojević, ur.: Roaming Anthropology, 17–38. Beograd: Klub studenata etnologije i antropologije.
kotlovnica, projekti in prihodnost
Mogoče ste opazili, da sem izpustil koncerte. Seveda namenoma. Folk mora dojet da je muzika zelo pomembna za kotlovnico ampak ni bistvo. Veliko je debat o vstopninah oz. prispevkih za 2 eur. Pa je kdo razmislu kok energije dajejo programci, tehniki, izvebeniki, da se oddela en koncert na teden.Da je to treba podpret. Da je dejansko koncertna dvorana zgrajena s prostovoljnim delom ne tako velike skupine mladih. To je zdaj kar samoumevno.
Glasba je en od osrednjih elementov kotlovnice, ni pa edini. Res je da glasba seznani večino mladih s kotlovnico. Da spoznajo kotlovnico za plac mladih. To je vse OK. Ampak če bi šlo tok energije iz glasbe pa prerekanj o vstopnini bi imel še eden mladinksi center oz. raje kar klub s koncerti, ki ga Kamnik na žalost še vedno nima.
Glasba pa bo še dolgo v kotlovnici. Sploh se ni za bat. Dobil smo en dober glasbeni studio v kotlovnici. Počakmo produkcijo da začne na polno delat, ampak to nam zagotavlja povezavo glasbe z drugimi programskimi vsebinami kotlovnice.
Glasba vsej ekipi veliko pomen. Postavili smo Big Foot Mamo za glavni dogodek festivala Pozdrav iz kotla 3, ki je programsko zafilan še z standup komedi, mladinsko tržnico slovenskih nevladnih organizacij, razstavami in še. Konec koncev postavljamo prizorišče ob Domu kulture in zidom Kik-a samo za ta koncert. Ni easy postavt odra, tehnike, zapret okolice DKK, najet en kup stvari, delat prizorišče le za koncert torej za našo ljubo glasbo.
Me zanima koliko ljudi bo vpil ob 5EUR za vstopnino na Big Foot Mama. Pa to je bend k bo počas prerastel v legendo. Kdo bo nadomestil Kreslina, Perota k bodo nehal ustvarjat?Pop zvezde že ne. Skisal se nam bodo možgani. Te fantje so stalnica. Pogrešam pa koncerte v Kamniku - včasih jih je blo v hali ogromen.
Verjamem da bo festival uspešnica, da bo ogromno ljudi, da bo v štirih dneh večino kamniške mladine pa mladih po srcu pr nas. Dom kulture in kotlovnica si to zaslužta. Datum 28-31.maj se mi zdi idelaen pred izpiti, pa obdobje po majskih praznikih, bomo vidl. V vsakem primeru pa bomo z ekipo po festivalu zaprl vrata kotlovnice in nekam šli na fešto. To je nujno. Polet pa nas čakajo nova obzorja in izzivi .
